praznujemo vsako leto 22. aprila, ko se odvijajo dogodki za osveščanje glede varovanja okolja na Zemlji v več kot 192 držav po vsem svetu. Praznovanje se je prvič organiziralo leta 1970 in ga zdaj koordinira globalna mreža Dneva Zemlje (Earth Day Network). Leto poprej, 28. januarja 1969 je v zalivu Santa Barbara v Kaliforniji prišlo do velike ekološke katastrofe, ko je iz vrtine z naftne ploščadi divje brizgala nafta in se je v zalivsko morje izlilo okoli petnajst milijonov litrov nafte in pomorilo več kot deset tisoč obmorskih ptic, delfinov, tjulnjev in morskih levov. Organizirali so se okoljski aktivisti in oblikovali okoljske predpise, pričeli z okoljsko vzgojo in ustanovili Dan Zemlje, ki je na prvo obletnico katastrofe v morskem kanalu Snata Barbari nosil ime Dan okoljskih pravic Santa Barbare. Leta 1969 je na Unescovi konferenci v San Franciscu mirovni aktivist John McConnell v počastitev Zemlje in koncepta miru predlagal, da bi ga prvič praznovali 21. marca 1970, na prvi pomladni dan na severni polobli, a se je utrdil kasnejši datum, ko se je 22. aprila 1970 po še nekaj velikih okoljskih katastrofah v ZDA, dvajset milijonov Američanov (takrat je bila to desetina vsega ameriškega prebivalstva!) študenti s številnih univerz in na stotine mest ZDA, podalo na ulice, da bi protestirali proti okoljski nevednosti in zahtevali novo pot za naš planet. Prvi dan Zemlje je zaslužen za začetek sodobnega okoljskega gibanja in je zdaj priznan kot največji državljanski dogodek na planetu.

Leta 2009 je Generalna Skupščina Združenih narodov z resolucijo A/RES/63/278 razglasila Mednarodni dan matere Zemlje v kateri priznava, da so “Zemlja in njeni ekosistemi naš dom” in “da je treba spodbujati harmonijo z naravo in Zemljo.” Izraz Mati Zemlja se uporablja, ker “odraža soodvisnost ljudi, drugih živih vrst in planeta, na katerem vsi živimo”.Ob letošnji 50. obletnici praznovanja mednarodnega dne Zemlje se je poleg načrtovane teme »podnebni ukrepi«  pridružila še aktualna globalna pandemija s COVID-19. Statistični urad Republike Slovenije je ob mednarodnem dnevu Zemlje na svojih spletnih straneh izpostavil nekaj izbranih podatkov o izpustih toplogrednih plinov, ki veljajo za glavni razlog podnebnih spremem.

Šolam in fakultetam je v tednu, ko obeležujemo svetovni dan Zemlje do 24. aprila v sodelovanju z Biotehniško fakultete Univerze v Ljubljani in Akademske raziskovalne mreže Slovenije na spletu na voljo slovensko podnaslovljen film Žejni svet režiserja in fotografa Yanna Arthus-Bertranda. Žejni svet je izjemno 90-minutno potovanje okoli sveta, kjer se fotograf ukvarja z enim od največjih izzivov za preživetje človeka – vodo.

Vir fotografije: Shutterstock, saltelitske fotografije in video posnetki

Arhiv novičk Na današnji dan…

(Skupno 85 obiskov, današnjih obiskov 1)