ki se je rodil v Sežani na Krasu na danšanji dan pred 116 leti, je živel le 22 let a njegovo življenje je bilo izjemno ustvarjalno in plodno. Slovenskemu pesništvu je vtisnil pomemben pečat, v svoji poeziji je ustvarjal kot tradicionalen pesnik, modernist, avantgardni lirik, impresionist, ekpsresionist, futurist, zenitist in konstruktivist. Njegov opus je izredno bogat. Deloval pa je tudi kot publicist in kritik. Šele po smrti se je uveljavil kot klasik slovenske poezije in postal eden njenih najpomembnejših vrhov.

Srečko Kosovel je spesnil je tudi za več kot tri ducate otroških pesmi v katerih je več sonca, predvsem pa pogledov po drobnih, preprostih stvareh iz vsakdanjega življenja ljudi ali živali, ki so človeku, še posebno otroku blizu. Je kot nežen opazovalec narave in svetlobe, otrok kraške zemlje, kraškega brinja in borov.

 

Bori dehtijo, bori dehtijo,

njih vonj je zdrav in močan,

in kdor se vrne iz njih samote,

ta ni več bolan.

 

Zakaj v tej pokrajini kamniti

je vse lepo in prav,

biti, živeti, boriti se

in biti mlad in zdrav.

 

Bori, drugovi, dehteči, močni,

tihi drugovi kraške samote,

bodite pozdravljeni v moji samoti,

polni težke, otožne lepote.

Srečko Kosovel

Arhiv novičk Na današnji dan…

(Skupno 140 obiskov, današnjih obiskov 1)