Ljudje smo bolj povezani – vendar to ne pomeni, da je več razumevanja. Družbe so vedno bolj raznolike, vendar nestrpnost marsikje narašča. Sektaške napetosti z naraščajočim nasilnim ekstremizmom, množičnimi kršitvami človekovih pravic in z etničnim čiščenjem najdemo v središču številnih konfliktov. Največja kriza prisilnega razseljevanja po drugi svetovni vojni je povzročila sovraštvo in ksenofobijo do beguncev in do drugačnih.

Strpnost oziroma toleranca pomeni veliko več kot le pasivno sprejemanje drugega. Prinaša obveznosti ukrepanja. Toleranco se je treba učiti, negovati in zagovarjati. Toleranca zahteva, da države vlagajo v ljudi in v uresničitev polnih potencialov z izobraževanjem, vključevanjem in priložnostmi. To pomeni graditi družbe, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic, kjer pluralizem, sodelovanje in spoštovanje razlik izpodrivajo strah, nezaupanje in marginalizacijo.

Klic k toleranci je bil v identiteto Združenih narodov zapisan že pred 70 leti. Kasneje, leta 1996 je Generalna skupščina OZN z resolucijo 51/95 pozvala države članice OZN, naj 16. novembra obeležijo mednarodni dan strpnosti z dejavnostmi, usmerjenimi tako v izobraževalne ustanove kot tudi širšo javnost.

Na mednarodni dan strpnosti, prepoznajmo naraščajočo grožnjo tistih, ki stremijo k razdvajanju in se zavezimo, da bomo ubrali pot določeno z dialogom, socialno kohezijo in medsebojnim razumevanjem.

Naslovna fotografija je nastala leta 1986 v času rasne diskriminacije v Južni Afriki.

(Skupno 32 obiskov, današnjih obiskov 1)