evropske države praznujemo 9. maja kot dan zmage nad nacizmom in fašizmom. Na ta dan leta 1945 se je v Evropi uradno končala II. svetovna vojna, ki se je začela 1. septembra 1939 z nemško invazijo na Poljsko.
Italijanski fašisti so vkorakali v Ljubljano že leta 1941. Okupacijo so Italijani triunfalno dokumentirali na filmski trak. Ljubljana je bila v tem času središče narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji in sedež narodnoosvobodilnega vodstva. Zvečer 22. februarja leta 1942 so na ukaz Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino fašista Emilija Graziolija in poveljnika 11. korpusa Kraljeve italijanske armade generala Maria Robottija italijanski vojaki do naslednjega dne do 14. ure vse naokoli mesta Ljubljana razpotegnili bodečo žico in sklenili 32,5 kilometrski obroč. Še istega dne je Emilio Grazioli izdal še prepoved vstopa in izstopa iz mesta Ljubljana. Popolnoma okupirano Ljubljano so takorekoč spremenili v največje koncentracijsko taborišče v Evropi. Prehod je bil strogo varovan. Na enajstih cestnih prehodih, ki so jih imenovali bloki, so pod strogimi omejitvami lahko prečkale le osebe s posebnimi dovolilnicami, ki jih je izdal italijanski komisariat. Poleg zunanjega obroča z bodečo žico, so italijanski fašisti ustvarili še več notranjih obročev in tako ločilili center mesta od predmestij Moste, Šiška, Vič in jih ločevale s cestnimi preprekami in stražarnicami. Po italijanski kapitulaciji septembra 1943, je čez tri dni, 10. septembra 1943 vkorakala na oblast nacistična Nemčija, Ljubljana pa je še dobro poldrugo leto ostala obdana z bodečo žico vse do dneva zmage 9. maja 1945.
Partizanske bojne enote so se v začetku maja 1945 približale Ljubljani in se bojevale proti okupatorju na vsej obrambni črti. Najhujša bitka se je bila na Orlah, kjer je XV. partizanska brigada po dveh dneh, 9. maja ob 3. uri zjutraj končno strla sovražnika. Čez dve uri je na ljubljanskem grajskem stolpu zaplapolala velika slovenska zastava in sirena z glavnega kolodvora je oznanila konec štiriletne okupacije, konec vojne.
Za poraženim italijanskim fašizmom in nemškim nacizmom so ostale ruševine, izpraznjena koncentracijska taborišča, predvsem pa milijoni mrtvih, pogrešanih, ranjenih in osirotelih.
Pričela se je gospodarska in politična obnova opustošene Evrope, najprej z Marshallovim načrtom, ki je posledično razdelil Evropo na dva bloka, malo kasneje pa z Evropsko skupnostjo za premog in jeklo. To je bila prva mednarodna organizacija, ki je temeljila na načelih nadnacionalizma,in je postopno vodila k oblikovanju in ustanovitvi Evropske unije.
Od leta 1957 vsako leto 9. maja na dan zmage nad nacizmom in fašizmom v spomin na obžicano Ljubljano potekajo spominske in športno rekreativne prireditve, ki so skozi desetletja spreminjale svoje ime: Po poteh partizanske Ljubljane, Po poteh spominov in tovarištva, in današnje poimenovanje prireditve Pot ob žici.
V priznanje za izredne zasluge v narodnoosvobodilnem boju je bila Ljubljana 25 let po koncu II. svetovne vojne odlikovana z redomo narodnega heroja. Zato je Ljubljana – mesto heroj. Na dan zmage župan Mestne občine Ljubljana podeli najvišja priznanja MOL – naziv častna meščanka in častni meščan Ljubljane ter nagrade in plakete mesta Ljubljane za dosežke na različnih področjih dela in življenja. Letošnja častna meščana sta dr. Spomenka Hribar in dr. Peter Čeferin.
Vir foto: MOL
