DRAGI DEDEK MRAZ!
Že dolgo ti nisem pisala, sem te pa letos še posebej težko čakala.
V letu, ki se poslavlja, sem bila kar precej pridna. Že takoj na začetku leta so mi spet pognali lasje. Moj Bojan namreč pravi, da izpadejo samo porednim. Mulca nisem skoraj nič sekirala, vsaj kar se šole tiče…no, morda to ni bilo najbolj pametno, saj je na polno užival študentsko življenje in se mu ni ravno izšlo po načrtih, ampak verjamem, da se mu bo letos.
Tudi v službi mi je šlo kar dobro. Podelila sem prvo priznanje za najprijaznejšega učenca na šoli, da o številnih matematičnih, naravoslovnih, jezikovnih in športnih priznanjih mojih učencev sploh ne govorim.
Tudi s starši ni bilo večjih težav, saj nam je vsem mar za enako stvar…da bi otroke naučili kaj je prav, čeprav ni vedno tudi fajn. Tole sem ukradla Vesni Godina, ki mi je s svojimi predavanji, na katere sem mimogrede tudi pridno hodila ob petkih, odpirala oči in srce.
Brez mojih sodelavcev pa bi tudi težko bila pridna. Učitelji smo vsi, ki delamo na šoli, kajti:
Učitelj ni samo učitelj, učitelj je po malem vse. Včasih čistilec, včasih zdravnik, včasih je klovn, včasih sodnik…. *
Tudi letos smo vsi delali več kot bi bili treba in upam, da nas v naslednjem letu zato tudi malo nagradiš. V službo sem vzela kar štiri fante, kar je v šolstvu res velik dosežek. Klemena, najboljšega hišnika, Miho, učitelja z najbolj modrimi očmi, Renata, ki me je prepričal s kitaro in najbolj urejeno brado ter Danijela, ki pa je šele začel in ti povem naslednje leto v čem je najboljši. Če bi naštevala še vse vrline ostalih sodelavk in sodelavcev, se bojim, da do mojih želja sploh ne bi prišel, ker hitro zadremaš, sem slišala…..
Zato, dragi dedek Mraz, mislim, da je bilo tole dovolj dobrih del, in da si lahko zdaj tudi kaj zaželim v letu, ki prihaja.
Za doma naj ostane tako kot je, če bomo zdravi, nam ne bo hudega.
Skrajni čas je že, da malo olepšaš našo šolo, da ji končno pobarvaš fasado, v prizidku namestiš nove žaluzije in končno malo zrihtaš tudi igrišča okoli šole.
Tudi staršem kaj prinesi. Predvsem zdrave otroke, pa tudi veliko potrpljenja z njihovim odraščanjem. Lahko so nagajivi, važno je, da so pripravljeni priskočiti na pomoč, tako vrstnikom, kot tudi drugim, ki jih srečujejo v šoli ali doma.
Za moje sodelavke in sodelavce pa imam le eno željo. Saj veš….
Učitelj ni samo učitelj, učitelj je po malem vse.*
A učitelj je zares učitelj, če ima na pravem mestu srce.*
Če se ti zdi, da je moj spisek želja predolg in si ne boš vsega zapomnil, nam pa vsem izpolni le tole:
“Zdravja nam dej, pa ljubezni, topline**, pa da nas zdrava pamet ne mine.”
tvoja Simona