je klasična slovenska povest naravoslovca, potopisca, pripovednika, učitelja prirodopisja, kemije, zemljepisa in nemščine Frana Erjavca, ki se je rodil na današnji dan, 4. septembra 1834 v Ljubljani.
Že kot najstnik je zbiral žuželke in urejal zbirko žuželk, ljubezen do naravoslovja je trajala vse življenje a gojil je tudi ljubezen do književnosti in pisanja. Pri dvajsetih letih je soustanovil dijaško društvo za vadenje pisateljevanja, kjer so izšli trije na roke spisani zvezki Vaje. Po maturi je na Dunaju študiral kemijo in prirodopis in bil predsednik slovenskega dijaškega društva. Fran Erjavec sodi v generacijo pripovednikov, ki so ustvarili temelje slovenski prozi in pripovedništvu. Pisal je naravoslovne spise o živalih, potopisne spise, satirične in humoristične spise ter povesti in črtice. Izhodišča za pisanje je iskal v znanosti, naravoslovju, opazovanju narave, narodopisju in opisovanju socialnega okolja.
