se je odvijal na zborovanju predstavnikov večine evropskih zmagovitih držav, ki so hoteli zatreti revolucionarne ideje in gibanja ter obnoviti dinastično oziroma absolutistično vladavino 18. stoletja in so več mesecev, do začetka junija 1815, urejali politično podobo Evrope.
Na Dunajskem kongresu, ki se je začel na današnji dan, 18. septembra 1814, se je zbralo 90 vladarjev tako velikih kot majhnih samostojnih kraljevin, 53 vladarjev nesamostojnih območij in 215 vodij knežjih hiš. Kongresu so z avstrijskim kanclerjem Klemens Wenzel von Metternichom na čelu predsedovali zastopniki štirih evropskih velesil: Velika Britanija, Avstrija, Rusija in Prusija. Namen kongresa je bil začrtati nove meje na političnem zemljevidu Evrope.
Dunajski kongres je bil nekakšna mirovna konferenca, varnostni svet, ki je strmel k temu, da končno uredi razmere in zagotovi trajen mir in red v Evropi po tem, ko je Napoleon Bonaparte s svojimi vojnami Evropo spremenil v eno samo ogromno bojišče s totalnimi mobilizacijami, ki so brutalno posegle v vsakdanjik slehernikov.
Nekateri zgodovinarji 20. stoletja so občudovali delo državnikov na kongresu, ki naj bi za celih 100 let (1815-1914) preprečili, da bi v Evropi prišlo do velike vojne.
