se je začel porajati že 14. decembra leta 1954, ko je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov priporočila vsem državam sveta, naj vzpostavijo univerzalni dan otrok kot dan bratstva in razumevanja med otroki z namenom, da se na ta dan odvijajo dejavnosti promocije idealov in ciljev Listin OZN ter blaginje vseh otrok sveta. Pet let kasneje, 20 novembra 1959 je skupščina sprejela Deklaracijo o otrokovih pravicah, leta 1989 pa Konvencijo o otrokovih pravicah, ki je najbolj ratificirana mednarodna pogodba o človekovih pravicah. Ta določa številne otrokove pravice vključno s pravico do življenja, zdravja, izobraževanja in igre, pa tudi pravico do družinskega življenja, zaščito pred nasiljem, pred diskriminacijo in da so mnenja otrok uslišana. Ratificiralo jo je 196 držav članic OZN, ne pa tudi Združene države Amerike.
Slovenija je Konvencijo o otrokovih pravicah ratificirala v času skupne države SFRJ 2. septembra 1990; z osamosvojitvijo Slovenije je Konvencija o otrokovih pravicah stopila v veljavo 25. junija 1991 in jo 23. decembra 1991 tudi vključila v Ustavo Republike Slovenije. Konec 90-ih let sta bila sprejeta dodatna protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah in sicer Opcisjki protokol o otrocih v oborežnih spopadih in Opcijski protokol o prodaji otrok, otroški prostituciji in otroški pornografiji.
Države, ki so podpisale konvencijo, so se zavezale, da bodo ščitile in zagotavljale otrokove pravice, razvijale in izvajale politike v luči največjega interesa otrok ter dopolnile svojo zakonodajo tako, da bodo v celoti uresničevale člene konvencije. Vsakih pet let morajo države o svojem napredku obveščati Odbor za otrokove pravice pri OZN.
Slovenije je marca 2018 pristopila k še enemu izbirnemu protokolu h Konvenciji o otrokovih pravicah, ki otrokom, ki so žrtve kršitve pravic določenih v konvenciji, zagotavlja možnost pritožbenega postopka na mednarodni ravni, česar so se razveselili tudi v Amnesty International Slovenije.
