je na današnji dan pred 40 leti, 20. januarja 1980 osvojil zlato medaljo na svetovnem pokalu v alpskem smučanju v švicarskem Wengnu in s tem je vpisan kot prvi Slovenec z zmago v svetovnem pokalu. Spožil je pravo smučarsko evforijo: kadar je Radiotelevizija Ljubljana prenašala smučarske tekme v katerih je nastopal, smo po šolah in službah lahko prekinili z delom in vsi pred televizijskimi zasloni vneto navijali.
Po zlati zmagi v Wengnu smo vsi pričakovola, da bo nekaj tednov kasneje blestel tudi na Zimskih Olimpijskih igrah 1980 v ameriškem Lake Placidu. V veleslalomu je za našo državo nastopalo kar nekaj odličnih smučarjev, ki so se zelo dobro odrezali predvsem v veleslalomu, Bojan križaj je v veleslalomu pripeljal le za dve stotinki sekunde počasneje od tretje uvrščenega avstrijskega veleslalomista Hans Enna. V slalomu, Bojanovi paradni disciplini je najvišje prismučal rojak Jože Kuralt, na trinajsto mesto, Bojan Križaj, ki je bil pred slalomsko vožnjo dobro motiviran, da osvoji stopničke, se je v prvi vožnji kar naenkrat ustavil, gledal nekaj vratic višje, skomignil z rameni in se ležerno ob progi prismučal do cilja Prepričan je bil, da je bilo nekaj na progi narobe, a bila je nedelja, 13. februarja 1980. Tone Vogrinec, vodja naše reprezentance, je vložil protest in Bojanu Križaju so dovolili, da ponovno odsmuča prvi tek in je dosegel četrti čas. Po prvi slalomski tekmi je sledilo mučno polurno čakanje na ogled posnetka. Ves svet je čakal na izzid ugotovitve komisije ali je bilo na progi res kaj narobe; iz ljubljanskega televizijskega studia so namreč sporočili, da je bilo videti, kot da na progi, kjer se je Bojan ustavil, ni bilo enega količka. Komisija je razglasila, da je Bojan Križaj zapeljal okoli zunanjega količka in tako je bil žal diskvalificiran in ni mogel nastopiti na drugi slalomski vožnji.
V svoji dvanajstletni smučarski tekmovalni karieri je Bojan Križaj stal na stopničkah kar 33-krat: osvojil je 13 bronasti, 12 srebrnih in 8 zlatih medalj. Leta 1982 je v Schladmingu postal svetovni podprvak v slalomu, 1987 je v isti disciplini osvojil mali kristalni globus, neizpolnjena želja pa je olimpijska medalja. Bojan Križaj je svojo smučarsko kariero je zaključil v velikem slogu na zadnji tekmi sezone 1987/88 v Saalbachu, ko si je tik pred ciljem odpel smuči in peš stopil v ciljno areno.
Bojan Križaj je legenda slovenskega športa, v nekdanji skupni republiki Jugoslaviji v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil petkrat razglašen za športnika leta Jugoslavije in na Zimskih Olimpijskih igrah v Sarajevu ’84 je na odprtju pripadala prav njemu čast, da v imenu športnikov poda zaobljubo o poštenem in športnem nastopanju. Naši bratski narodi so po uspehih slovenskih smučark in smučarjev (srebrno medaljo na OI v Sarajevu je osvojil slalomist Jure Franko), so Slovence radi klicali ne več »kranjski janezi« temveč »skijaši«.
Decembra 2018 v prostorih Slovenskega smučarskega muzeja v Pollakovi kajži v Tržiču so odprli stalno razstavo posvečeno uspehom našega najboljšega alpskega smučarja in enega najbolj priljubljenih slovenskih športnikov vseh časov z naslovom »Bojan Križaj, naš junak in zmagovalec«, kjer so na ogled vsi Bojanovi najdragocenejši predmeti – smučarska odličja, ki jih je trajno predal Tržiškemu muzeju.
