so leta 1929 mestni svetniki stoje v en glas zavpili, ko jim je župan naročil, naj se Plečniku zahvalijo za brezplačno projektiran obelisk Ilirskim provincam, ki stoji na današnjem Trgu franscoske revolicije. Arhitekt Jože Plečnik zanj, kot tudi za nekatere druge svoje stvaritve, ni želel plačila. Ljubljani je pustil velik pečat, prestolnica je preprežena z njegovimi deli, ki so zelo prepoznavna, zelo monumentalna. Plečnik je načrtoval in zrisal številne druge manjše objekte, 20 spomenikov NOB, ki so postavljeni na različnih krajih po celi Sloveniji, uredil več notranjosti stanovanj, oblikoval je pohištvo, med zelo prepoznavnimi in danes visoko cenjenimi so tudi njegovi stoli.
Leta 1901, star 29 let, je odprl samostojen arhitekturni atelje na Dunaju, kjer je v desetih letih zrisal nekaj pomembnih, ne več toliko secesijskih, marvečn z inovativnimi tlorisi modernističnih vil in hiš. Pred prvo svetovno vojno je Plečnik postal profesor na Umetniško-obrtni šoli v Pragi. V tem času je naredil manj načrtov za stavbe in se je bolj posvetil oblikovanju liturgičnega posodja. Leta 1921 se je vrnil v Ljubljano in bil profesor za arhitekturno risanje in kompozicijo na Tehnični fakulteti ljubljanske univerze in pričel z avtorsko arhitekturo in s pomembnimi urbanističnimi projekti preureditve Ljubljane: Tromostovje, mestna tržnica z arkadami in ribarnica, stavba Narodne in Univerzitetne knjižnice, park Tivoli, Uršulinska gimnazija, mestno pokopališče Žale, Vzajemna zavarovalnica, cerkev Sv. Frančiška Asiškega, Čevljarski most, Peglezen, cerkev Sv. Mihaela na Barju… Muzej za arhitekturo in oblikovanje je izdelal preglednico Plečnikovega življenja in njegovih del v Ljubljani. Plečnikov zadnji večji projekt so rekonstrukcija Križank, ki so bile leta 1986 razglašene za kulturni spomenik lokalnega pomena, leta 2016 pa kulturni spomenik državnega pomena. V tem času je Plečnik deloval tudi v Pragi, kjer je v praškem gradu Hračany načrtoval in uredil stanovanje prvemu demokratično izvoljenemu predsedniku Češkoslovaške Tomašu Masaryku, kasneje uredil še grajski vrt na Hračanyh in Prvo grajsko dvorišče. Sočasno se je Plečnik polotil projektiranja Cerkve Srca Jezusovega v Pragi, ki jo je Češka republika že pred leti želela uvrstiti na seznam UNESCO svetovne kulturne dediščine – na Josipa Plečnika so neizmerno ponosni. Trenutno potekajo pogovori ministrstev za kulturo Republike Češke in Republike Slovenije in Mestne občine Ljubljana za skupno oddajo vloge za nominacijo Plečnikovih del za uvrstitev na seznam svetovnih spomenikov kulturne dediščine pri UNESCU z naslovom Brezčasna humanistična arhitektura Jožeta Plečnika v Pragi in Ljubljani. V nominaciji je Plečnik predstavljen kot arhitekt, ki je v svojih delih neodvisno od sočasnih arhitekturnih trendov v začetku 20. stoletja z edinstveno reinterpretacijo arhitekturne dediščine razvil svojstven in neprimerljiv arhitekturni jezik z bogatim simbolizmom, ki je razumljv še danes. Arhitekt Jože Plečnik, redni član Slovenske Akademije znanosti in umetnosti (1938), častni meščan Ljubljane (1939), dvakratni prejemnik Prešernove nagrade (1949 in 1952), odlikovanec z redom zasluge za narod (1949), častni doktorant Univerze v Ljubljani in tehniške visoke šole na Dunaju (1952), častni član Kraljevega združenja britanskih arhitektov R.I.B.A. (1954), se je rodil na današnji dan, 23. januarja 1872 v Ljubljani.
