je primarni jezik, ker se ga naučimo kot prvega. Ta ima pri Organizaciji združenih narodov svoj mednarodni dan od leta 2000, ko so ga leto poprej na pobudo države Bangladeš sprejeli na Generalni konferenci OZN za izobraževanje, znanost in kulturo – UNESCO ga je razglasili novembra 1999 (30C/62) in ga praznujemo vsakega 21. februarja.
Letošnja tema praznovanja je “Spodbujanje večjezičnosti za vključevanje v izobraževanje in družbo“. Poziva se vzgojitelje, učitelje, starše, širše družine in tudi politike, da povečajo svojo zavezanost k večjezičnemu izobraževanju v šolah in v vsakdanjem življenju. Materni jezik je potrebno postavliti v zgodnjem otroštvu na prvo mesto; 40% prebivacev na svetu nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki ga najbolje razumejo, kar ovira učenje in dostop do kulturne dediščine in izrazoslovja.
Jezikovna raznolikost je vedno bolj ogrožena. Na svetu je približno 7117 še živih jezikov, a v nekaj generacijah lahko izgine več kot polovica jezikov, danes jih je 2.895 že ogroženih, med katerimi slovenščina še ni na uradnem seznamu ogroženih. Verjetno pa je ogrožen rezijanski jezik, ki ga sicer znanstveno uvrščajo med slovenska narečja in ga danes govori le še malo ljudi, ki živijo v ozki ledeniški dolini in po hribovjih v Italiji onstran Kanina. Nam najbližje ogroženi jeziki so: čakavska jezikovna skupina, ki je še v rabi na območjih Istre in tudi na jadranskih otokih, istroromanski jezik, ki se je razvil iz istrske ljudske latinščine, vendar je bil jezik skozi stoletja zaradi delnega vpliva Furlanije močno veneteziran, nam slovensko in hrvaško govorečim praktično nerazumljiv, ter ištrijanski jezik, istrsko narečje, ki ga govorijo tako v slovenski istri kot na hrvaški strani in gre za posebno mešanico slovenskega-hrvaškega-italijanskega narečja. Najmočnejši vplih na izginjanje ogroženih jezikovnih skupin kot tudi narečnih skupin imajo uradni državni jezik, ki prevladuje v medijih, na radiu in televiziji pa tudi, ker je uradni jezik predpisan v šolah. Na spletnenm portalu Združenih narodov so zapisali, “da obstoj jezikov najbolj ogroža to, da prebivalstvo nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki ga govorijo in razumejo. Po meritvah z orodji EGIDS, je na svetu ogroženih približno 41% jezikov, mnogi drugi jeziki pa veljajo še za stabilne. Jeziki so stabilni, ko se vsi otroci v skupnosti še vedno učijo in uporabljajo svoj jezik. Če se ta situacija spremeni, stabilnost jezika upada, dokler jezik ne postane ogrožen”.
Ob dnevu materinščine so lansko leto na Prvem programu Radia Slovenija v oddaji Aktualno predstavili, kako se na avstrijskem Koroškem zamejski Slovenci v okviru Slovenskega šolskega društva že stoletje borijo za ohranjanje slovenščine.
Foto vir: OZN
